Deset dobrih razlogov, zakaj reči NE splavu

Podprite nas! Da bi vas lahko še naprej obveščali o najpomembnejših dogodkih in temah o splavu, potrebujemo vašo pomoč. Podprite civilno iniciativo Pohod za življenje z 10, 20, 50, 100 € ali več. Vsaka vaša pomoč nam je pomembna in dobrodošla! Hvala vam! Navodila, kako to storite, najdete TUKAJ.

1. Splav je vedno tragedija že sam na sebi

Splav je uboj otroka. Čeprav je še v stanju zarodka, je že od trenutka spočetja edinstveno in neponovljivo ter avtonomno človeško bitje (čeprav še popolnoma odvisno od drugih) v maternici. Včasih so okoliščine, ki navajajo žensko k splavu, tragične: nosečnost je lahko posledica posilstva ali pa so otroku diagnosticirali hudo bolezen. Kljub temu pa ene tragedije ni mogoče odpraviti z drugo tragedijo. Posilstva ni mogoče izbrisati z ubojem otroka. Za bolnega otroka ne poskrbimo na način, da mu odvzamemo življenje.

2. Splav je uboj nedolžnega

Kdor nasprotuje smrtni kazni, ne more podpirati splava. Ni mogoče primerjati smrtne obsodbe odrasle osebe, ki je po pravičnem postopku spoznana kot krivec za težke in nepopravljive zločine, in obsodbe na smrt nedolžnega otroka.

3. Splav tepta načelo enakosti

Osnovne človekove pravice bi morale biti zagotovljene vsem človeškim bitjem – vsem, brez diskriminacije. Nerojeni otroci so prikrajšani za življenje – osnovno pravico vseh – samo na podlagi njihovega položaja (so še v maminem trebuhu) in stopnje njihovega razvoja. To je diskriminatorno, nečloveško in kruto.

3. Splav tepta načelo enakosti

4. Splav kaznuje otroka za greh očeta

Otrok si ne zasluži smrti zaradi zločinov očeta. Petletni otrok ne more biti ubit zato, ker je njegov oče posiljevalec. Nerojeni otrok pa je lahko ubit? Otrok si ne zasluži smrti zato, ker sta bila njegov oče in/ali njegova mati neodgovorna. Otrok je popolnoma nedolžen. Ni se on odločil za spolne odnose v nepravem trenutku in/ali z napačno osebo. Ni on uporabljal neučinkovite kontracepcijske metode (na žalost imajo splav pogosto le za eno izmed kontracepcijskih metod).

5. Splav lahko povzroči veliko škodo tudi materi

Splav škoduje ženski. Škodljive posledice pusti lahko tako na čustvenem, duševnem, socialnem in tudi telesnem nivoju. V določenih primerih je življenje ženske ogroženo tako zaradi kirurškega kot kemičnega splava.

6. Splav povzroča bolečine v družinskih odnosih

Vedno, ko nekdo od članov družine umre, preostali člani družine trpijo. To velja tudi za splav. Resničen, živ in nenadomestljiv otrok je bil ubit in starši, bratje in sestre ter stari starši zaradi tega trpijo. Po prostovoljnem splavu odnosi med partnerjema zaidejo v krizo in skoraj vedno se par razide.

7. Bolečina, ki jo povzroči splav, nikoli ne mine

Nikoli ni možno izbrisati posledic, ki jih pusti splav. Splav konča človeško življenje. Čas ne izbriše umora niti ne izbriše resničnosti tega, kar se je zgodilo. Nasprotno, pogosto se znova in znova pojavljata bolečina in kesanje, ki sta bila tam in takrat odstranjena zaradi tako imenovane rešitve problema. Okrevanje, upanje in celjenje ran so možni, če se prizna greh in opravi žalovanje. Toda brazgotina ostane za vedno.

8. Legaliziran splav razbremenjuje odgovornosti očeta

Zakoni, ki obravnavajo splav, očetu odvzamejo kakršnokoli besedo pri odločanju o splavu. To še poveča osamljenost ženske. Medtem ko si moški umije roke, ženska ne more storiti ničesar, da bi ga soočila z njegovo odgovornostjo za storjeno. Legaliziran splav je potuha predvsem za moške, da še naprej pojmujejo spolne odnose kot zabavo brez spoštovanja in upoštevanja ženske, saj imajo v mislih: »V najslabšem primeru bo pa splavila.«

9. Legaliziran splav razbremenjuje odgovornosti družbo

Ko se noseča ženska znajde v težavah in se obrne na socialne službe, ji kot rešitev največkrat predlagajo splav, prostovoljne organizacije pa so v štiridesetih letih legalnega splava v Italiji ponujale tudi druge rešitve. Ženske, ki opravijo splav, se kasneje znajdejo pred enakimi socialno-ekonomskimi problemi kot prej, poleg tega pa spoznajo, da so matere mrtvega otroka.

10. Splav ne osvobaja žensk: ni napredek, ampak je nazadovanje za dva tisoč let

Ni moja pravica, da ubijem svojega otroka. Svoboda ubijanja ni prava svoboda. Ni prava svoboda prikrajšati drugega za svobodo življenja. Osvoboditi žensko nosečnosti pomeni zanikati njeno najgloblje bistvo, pomeni sovražiti ženske in tistega, kar jih v resnici dela ženske. Z drugimi besedami: priznati materi pravico, da ubije svojega otroka, pomeni korak dva tisoč let nazaj k »ius vitae ac necis pater familias« (pravica odločanja o življenju ali smrti pripada družinskemu očetu).