1. Kako se je rodilo gibanje 40 dni za življenje? Kakšno je njegovo poslanstvo?
Gibanje 40 dni za življenje (nadalje G40DzŽ) je nastalo leta 2004 v Teksasu in je v letu 2007 preraslo v vsedržavno gibanje v ZDA, kmalu pa je postalo mednarodno gibanje. Usmerjeno je v boj za ohranitev človeškega življenja, to je, da z molitvijo, postom in nočno molitvijo – vigilijo pridobimo Božjo pomoč v boju za izkoreninjenje splavov. Osnovni cilj je torej, da v 40 dneh, posvečenih molitvi, postu in vigiliji, duhovno povežemo člane gibanja s Kristusom, našim Odrešenikom. Dosedanji rezultati so spodbudni: gibanje je zaživelo v 64 državah z vsega sveta, v več kot tisoč mestih, število prostovoljcev presega milijon ljudi, opravljenih je bilo 9207 lokalnih kampanj, rešenih je bilo 22.289 nerojenih otrok, 131 centrov za opravljanje splava je bilo zaprtih in 242 ljudi, ki so opravljali splave, je prenehalo izvajati to dejavnost.
Naša dejavnost so molitev, post in ozaveščanje ljudi o zločinskosti splava, tako da vabimo vernike iz domačega mesta in iz vse države, da se pridružijo štiridesetdnevni poglobljeni molitvi in postu z enim samim namenom, da preprečimo opravljanje splavov. Z molitvijo se prostovoljci borimo za življenje, ko 40 dni mirno javno protestiramo pred lokalnimi centri za opravljanje splavov in obenem s tem posredujemo širši javnosti pozitivno, spodbudno sporočilo za obrambo človeškega življenja. To sporočilo širimo po državi s pomočjo medijev, Cerkve in v šolah, s peticijami in nastopanjem v javnosti.
2. Kako ste se pridružili gibanju za življenje? Kaj vas spodbuja, da življenje posvečate tej nalogi, in to kljub vsem težavam in udarcem?
Goreč zagovornik gibanja za življenje sem postal, ko sem poslušal govor lorda Altona iz Liverpoola na univerzi – to me prepričalo, da je splav ključen problem na področju človekovih pravic. Na univerzi sem tudi postal katoličan in sem se močno povezal z gibanjem za življenje.
Eno leto sem kot mlad misijonar skupaj z drugimi pripadniki NET (National Evangelisation Team – gibanje mladih za evangelizacijo) preživel v Kanadi in sem bil udeležen v 40-dnevni molitvi pred centrom za opravljanje splavov Morgental v Ottawi. To je bila moja prva izkušnja molitve pred kakim centrom za opravljanje splava. Ko sem se vrnil v Britanijo, me je govor Davida Bereita prepričal, kako velika je potreba po zagovarjanju življenja in po javnem pričevanju v boju za življenje. To me je tudi napeljalo, da sem pričel organizirati pričevanja pred kliniko za splave v Londonu.
Še posebej me spodbuja dejstvo, da rešujemo otroke v maternici, kar navdihuje srce, misli in duše. To delo neznansko povečuje možnost duhovne preobrazbe, saj lahko dosežemo, da ljudje spremenijo pogled na življenje, drug za drugim, tudi tisti na ulici. Ko je naša dejavnost v skladu z vero, se združimo z Bogom in Bog po nas vrši veličastna dela. Soočeni smo s problemom, ki je resnično velikanski, saj je bilo samo v Britaniji od leta 1967 naprej, ko je bil splav legaliziran, opravljenih deset milijonov splavov. Samo če se bomo obrnili k Bogu, bomo lahko pričeli zaznavati pozitivne spremembe pri koreninah splava kot duhovne krize človeštva.
Duhovne koristi G40DzŽ so neizmerne: zmanjšujemo pogostost splavov, pridobivamo stotine, če ne celo tisoče novih članov, ki se aktivno posvetijo reševanju življenja, usmerjamo ženske in moške s travmatičnimi izkušnjami splava v preverjene programe zdravljenja travm in skrbimo za razvoj novih dinamičnih voditeljev, ki bodo v bodočnosti znali povečati učinkovitost in tudi vpliv delovanja gibanja v boju za življenje. Tu gre predvsem za ohranitev življenja otrok in imamo priložnost in sposobnost, da spremenimo odnos ljudi do življenja.
3. Ali se je pogled na problematiko boja za življenje sčasoma kaj spreminjal in kako?
Vidiki gibanja za življenje so različni: politični, preroško duhovni in pastoralni vidik. Pri G40DzŽ je edinstveno to, da poudarjamo duhovno plat naših pogovorov za življenje, kar delamo v povezavi z lokalnimi skupnostmi. V zadnjih petdesetih letih je bilo v Britaniji zaradi splavov izgubljeno življenje milijonov ljudi. Seveda se ne da spremeniti družbe naenkrat, ampak naše gibanje ponuja upanje, možnost zdravljenja in spreminjanja posameznika v določenem trenutku, kar pa, če seštejemo posamezne uspehe, lahko pomeni veliko. Prepričljivo in razumljivo moramo znati predstavljati, kaj pomeni biti borec za življenje, z radostjo in kot privlačno povabilo.
4. Kateri so po vašem mnenju doslej najpomembnejši uspehi G40DzŽ? In kateri so pomembni uspehi gibanja za življenje nasploh, v državi in globalno?
5. Kateri so po vašem mnenju najbolj žgoči problemi gibanja za življenje v vaši državi?
V Združenem kraljestvu je najhujši problem to, da davkoplačevalci plačujemo in izvažamo industrijo splava po vsem svetu, tudi v države, kjer je splav prepovedan, nezakonit. Omogočena je nabava tablet za splav, dostava po pošti. Ženskam ne povedo o dolgotrajnih čustvenih, duhovnih in duševnih posledicah splava. V primeru trajne okvare zarodka je splav dovoljen vse do rojstva. Centre za opravljanje splavov financiramo davkoplačevalci, ti centri pa opravijo vsaj dvesto tisoč splavov letno. Število splavov pri mladoletnicah je rekordno, in to brez predhodnega soglasja. Mediji v državi večinoma zagovarjajo splav, širijo popačene informacije in predstavljajo gibanje za življenje v negativni luči. Krščanske cerkve pa so utihnile in molčijo ob poplavi splavov, postale so brezbrižne in so se odpovedale zagovarjanju nerojenih otrok in pomoči tistim nebogljenim, ki sami ne morejo zagovarjati lastne pravice do življenja.
6. Kako gledate na gibanje za življenje v Veliki Britaniji?
Želim si, da bi v Britaniji prišlo do popolne duhovne preobrazbe iz kulture smrti v kulturo življenja. To pomeni, da bi splav postal nekaj nepojmljivega in da bi bila pravica nerojenega otroka do življenja spoštovana v vsakem primeru in povsod. Vsi prebivalci v državi naj bi bili poučeni, da je splav tragedija in da smo zaradi politike splava izgubili milijone ljudi. To se da doseči samo z sočasno duhovno obnovo. Uspešni bomo samo, če bomo reševali življenje, da otroke rešimo pred splavom in da se bo vedno več ljudi zavedalo pomembnosti poslanstva gibanja za življenje.
Kadar različne skupine delujejo skupaj, se ponudijo številne priložnosti. Na spletu najdemo številna pretresljiva pričevanja in zgodbe in nujno je delovati s kar največ organizacijami, ki čutijo, da opravljajo poslanstvo v obrambo nedolžnih otrok.
7. Kakšen je vaš pogled na gibanje 40 dni za življenje v vaši državi in kako ga vidite globalno?
Z gibanjem 40DzŽ si želimo doseči, da bi z močnimi in učinkovitimi prireditvami v vsaki državi sveta izpolnili svoje poslanstvo. Želimo, da bi vsestranske aktivnosti gibanja potekale povsod po Afriki, Evropi in Aziji. V Latinski Ameriki že sedaj potekajo naše aktivnosti v vsaki posamezni državi in želimo si, da bi bilo podobno tudi drugje po svetu. Tu obstoji neizmeren neizkoriščen mednarodni potencial in smo že doživeli, da so se našemu gibanju priključile kar cele države. V ZDA je gibanje za življenje že uveljavljeno in tam imajo na primer kar tri tisoč kriznih centrov za nosečnice. Od izkušenj ZDA se lahko veliko naučimo, njihove strategije, postopke in razvojne smernice lahko uporabimo tudi drugod po svetu.
8. Ali lahko z nami podelite kako doživetje?
Nekoč je v Londonu družina prisilila neko žensko v splav. Ta pa se je s skokom skozi okno centra za opravljanje splavov rešila in izognila splavu še pred prihodom policije. Sedaj ima pa prekrasnega otroka. Pri neki drugi ženski so krvni testi dali napačno diagnozo in ženska je že držala v roki tableto za splav, ko se je odločila, da ne bo splavila. O tem je pričevala skupaj z otročičem na neki prireditvi. Neka druga žena pa je s 40-dnevno duhovno terapijo pomagala trem ženskam pozdraviti travmo po opravljenem splavu. V eni sami 40-dnevni kampanji pa je bilo v kraju Ealing rešenih 23 otrok pred splavom.
V centru za opravljanje splavov smo imeli sv. mašo dan potem, ko so ga zaprli. Seveda so nas vsa ta leta tudi preganjali, tako lokalne kot državne oblasti, pa tudi mediji in organizacije, ki propagirajo splav. Nekoč se je neki učitelj udeležil naše molitve in je goreče eno uro molil za to, da bi tudi on lahko kaj storil za končanje splava. Ko se je vrnil v šolo, je svojim učencem predaval in jih poučeval o pomenu boja za življenje. Vse te zgodbe so prepričljiv dokaz, kaj vse se da storiti, če smo le dovolj pogumni in odločni.
9. Katere osebe pa so vas posebej navdušile in vam dale navdih za delovanje v gibanju 40 dni za življenje v svetovnem merilu?
Pri začetnih korakih gibanja 40 dni za življenje sta nas še posebej navdihovala David Bereit in Shawn Carney. Zgled nam je bil tudi John Ensor, ki je potoval po svetu in povsod pomagal ustanavljati gibanje za življenje. Na Kitajskem je bil najmanj 15-krat. Navdihovali so me številni skromni prostovoljci, ki so na lokalni ravni opravljali resnično božje delo. Še posebej me je navdihnila Luisa Picaretta z osebnim pričevanjem o Božjem klicu k delovanju za življenje.
10. Kaj pa bi povedali za konec?
Bistvo gibanja 40 dni za življenje je, da se z molitvijo obrnemo k Bogu in ga prosimo za pomoč, da skupaj z njim ozdravimo svet kuge splava. To pomeni, da se proti kugi splava ne bojujemo sami, ampak skupaj z Bogom. Moliti in se dati na razpolago, da nas Bog lahko uporabi, da po nas doseže duhovno preobrazbo države. To si želimo in pustimo Bogu, da deluje v nas in po nas.