Hvala, za vso ljubezen, ki jo zmorejo le matere

Evangelist Luka poroča o dogodku izpred dobrih dva tisoč let v Nazaretu, ko je božji poslanec nadangel Gabrijel obiskal mlado dekle Mirjam – Marijo in jo vprašal, če bi postala mati Božjega sina. Marija je brez premišljevanja pristala. Njen DA je pomembno vplival za zgodovino človeštva, saj se je s tem začel uresničevati Božji načrt odrešenja.

Sodobni raziskovalci menijo, da je 25. marec pravo izhodišče za praznik, saj je pomladansko enakonočje v starih časih veljalo za dan stvarjenja sveta – ta dan je temelj novega stvarjenja. Jezusovo spočetje je bil začetek novega življenja, ki se je rodilo na Božič, 25. decembra.

Kako bi potekala zgodovina človeštva, če bi takrat to preprosto dekle reklo NE?

Živela je še pri starših, nepreskrbljena, z Jožefom je bila zaročena … Da niti ne omenjamo strogih pravil, ki so takrat veljala za neporočena dekleta. Kljub vsemu je pogumno rekla: Zgodi se Božja volja! Zato si ne moremo predstavljati, kaj bi se zgodilo, če bi Marija to odklonila.

Potek zgodbe naprej poznamo – Jožef jo je sprejel, čeprav ni bil oče otroka. Še več, ves čas ji je stal ob strani in jo skupaj z otrokom varoval. Jezusu je bil pravi oče – ga učil in vzgajal kot svojega otroka.

Ta svetopisemska zgodba nam prikliče v spomin mnogo podobnih zgodb, ki se dogajajo ženam in dekletom tudi danes. Koliko je nenačrtovanih nosečnosti, ki so na videz brezizhodne, a se kljub vsemu končajo z jokom novorojenčka! Življenje se počasi uredi in še več – ta otrok prinese neizmerno radost, srečo in hvaležnost. Predvsem pa zavest in ponos matere, da je kljub vsemu dala življenje svojemu otroku!

Zato danes prisrčne čestitke vsem materam, babicam, prababicam skupaj z velikim šopkom zahval za življenje, za vse otroke, ki so se rodili zaradi njihovih izrečenih DA, za vse neprespane noči, trud, potrpežljivost, skrbi … HVALA, ZA VSO LJUBEZEN, KI JO ZMOREJO LE MATERE!

Posebne čestitke pa izrekamo materam, ki so zmogle kljub življenjskim preizkušnjam, stiski in dvomom reči novemu življenju DA. S tem so dokazale sebi in drugim, da se vse lahko obrne v dobro, le če je v srcu veliko Ljubezni!

Z žalostjo se spominjamo tudi tistih mater, katerih otroci niso nikoli ugledali luči sveta. Z njimi lahko le sočustvujemo v prepričanju, da njihovi otroci že uživajo nebeško slavo.

Želimo si, da bi bilo takih odločitev vedno manj, zato pa toliko več srečnih mamic in očetov.