»Imela je srečo, da živi«

Udeleženec lanskega Pohoda za življenje v Ljubljani je z nami podelil svojo izkušnjo. Tako on kot marsikdo izmed nas je že kdaj bil v situaciji, ko je bližnjemu svetoval splav, ga morda celo nagovarjal ali preprosto ni storil nič, da bi ga preprečil. 

1. Hvala za vašo pripravljenost podeliti z nami svojo izkušnjo. Tudi na vrata vaše družine je potrkala ta težka tema splava. Bi na kratko opisali, kaj se je zgodilo?

Sestra je nepričakovano zanosila, in to ravno v prvem letniku študija. Takrat od nas ni bil nihče veren. Ko smo zvedeli za nepričakovano nosečnost, nam je bila vsem najbližja ideja, da pač splaviš, saj to ni nič takšnega. Tudi njen takratni partner ji je predlagal splav.

2. Omenili ste, da ste praktično vsi sestri svetovali splav. Kje mislite, da je dobila moč, da se je odločila proti vsem okoli sebe? Je le poslušala sebe? 

Kje točno je dobila moč, da se je odločila poslušati sebe in otroka ni splavila, ne vem. Po njenem govorjenju je samo vedela, da si ne želi splaviti, in pri tem je tudi vztrajala. Zelo je namreč trmasta ;).

3. Kako da ste sami spremenili pogled na splav? Kako sedaj gledate na to?

Kasneje sem se v času spreobračanja srečal tudi s temo splava. Spremenil sem pogled na splav, na začetek življenja že ob spočetju otroka, ne šele takrat, ko se otrok že rodi. Poslušal sem o teh mamicah, ki so splavile in so potem travmo splava nosile v svojem srcu. Ob tem so mnoge zelo trpele.
Menim, da so bodoče mamice premalo informirane o tej temi in da bi se marsikatera ob primerni informiranosti in tudi podpori, ki jo v takih situacijah in po njej potrebujejo, odločile tudi proti splavu. Družba in tudi partnerji teh mamic potrebuje resnične informacije na to temo. Potrebujejo podporo, tako psihološko kot tudi materialno! Je pa vseeno končna odločitev v rokah mamice.

4. Kaj bi svetovali družinskim članom, ki se znajdejo v podobni situaciji, kot ste se znašli vi? Kako naj se odzovejo in kako naj podprejo žensko v stiski zaradi nepričakovane nosečnosti oziroma kaj bi danes vi naredili drugače?

Danes, ko sem malo bolj odrasel in malo bolj odgovoren, bi ji povedal o pričevanjih teh mamic, ki pa so splavile. Pomagal bi ji do več informacij na temo splava in bi ji tudi bolj pomagal v nosečnosti in po porodu.

5. Kaj danes pomislite, ko pogledate svojo nečakinjo in se spomnite, kako blizu smrti je v resnici bila?

Imela je srečo, da živi, in zahvali se lahko svoji mami in angelu varuhu, ki je pri tem posredoval.

6. Hvala za delitev vaše zgodbe. Imate še kakšno sporočilo za bralce naše spletne strani?

Spomnim se sreče obojih dedkov in babic, saj je dejansko njihova edina vnukinja po obeh straneh rodbinskega debla.

7. Kakšne vtise nosite s seboj z lanskega Pohoda za življenje.

Lepo je videti to veliko množico veselih, miroljubnih ljudi, ki so prišli pozdravit in podpret življenje. Veliko nas je!!!