Bil je marec 2016, ko sva z možem z veseljem obvestila sorodnike in domače, da sem noseča. Veselje, ki je spremljalo novico, je bilo tako brezskrbno in polno gotovosti, da bomo septembra dobili še enega dojenčka. Čeprav sem imela do poroda še veliko časa, sem si v upanju na kar najlepši porod že začela dopisovati z doulo in razmišljati o tem, kako želim, da naj tokrat vse poteka … Zdaj vem, da je bilo to zato, da bi bila pripravljena na svoj prav poseben porod. Na svoj naravni, domači, spontani splav. Pavel, 20. marca 2016 sem ti napisala to pismo:
Zdravnica pravi, da je to splav, ne porod. Da dokler nimaš 500 g, nisi rojen. Jaz vem, da si se iz mene rodil. 19. 3. je bil sončen dan, potepali smo se po Dolenjski, uživali pri sorodnikih in domov prišli utrujeni. Ti si pritisnil dol in hecala sem se, da prehitevaš za 25 tednov ... Tvoj oči je bil manj za hece in se je jezil, zakaj ne počivam.
Pa sem šla počivat in zaradi čudnih krčev v nogah vzela protibolečinsko tableto. Čez 3 ure (00.30) ni bilo nič bolje in spet sem vzela tableto. To noč sva veliko hodila na WC. Strdki krvi so bili veliko bolj obilni kot 3,5–1,5 cm velik hematom, ki ga je videla ginekologinja pri prejšnjem pregledu ... Popadke sem predihavala in razmišljala, da imam mogoče samo krče zaradi hematoma – je to sploh mogoče?
Okoli 3.30 mi je odtekla voda. Noro. Potem sem čutila še več popadkov, vse se je 'spustilo', bala sem se, saj sem imela občutek, kot da se mi je nožnica kar obrnila ... in ... rodila sem v svoje dlani tebe, moj dečko. Okoli 4h zjutraj. Ne vem, kako velik si bil, ne vem, kako težak. A najin in lep in cel in živ!! Hotela sem te zaščititi s svojo roko, pa ni šlo. Vedela sem, da je prezgodaj ... Ampak, ali ni sv. Ivana BM izprosila čudežnega rojstva v 15. tednu?? Bo na to kdo kdaj odgovoril? S tvojim očijem pokličeva rešilca. Prideta dva moška brez opreme, da bi ti lahko preživel. Jo sploh imajo?? In dajo me na posteljo v rešilca ... Ob prihodu panika, ker posteljice še nisem porodila. Spomnila sem se nasveta ob prvem porodu, da stik z otrokom sproži porod posteljice – prosim, če se te lahko dotaknem. Ob dotiku, ob solzah, porodim še posteljico. Tako preprosto … Sedaj sem tu na oddelku, že 8 ur čakam, da pride ven še vsa strjena kri. Že sedaj te pogrešam ... Bi lahko kaj spremenila?? O, Bog!!! V sobi sem s punco, splav štiri tedne po umetni oploditvi. ( ... Pozabila sem napisati, da sva te z očijem krstila. Tvoj zavetnik je sveti Janez Pavel drugi. Močan papež, kot si močen ti, moj fant.) Ko je k meni ob 9.30 prišel še Jaka, nas je obiskal še duhovnik. Skupaj molimo in z nama molijo tudi prijatelji pred porodnišnico.«
Ana A.