Kaj bi bilo, če bi bilo: lahko tudi ne bi živeli

Slavni filmski igralec Sylvester Stallone je šokiral svoji hčerki Sophio in Sistine med intervjujem na njunem podkastu Unwaxed, ko je povedal, da ga je mama hotela splaviti. Rekel je, da se je težko odločil za takšno odkritost. Z njim sta se pogovarjali o dokumentarnem filmu Sly, ki pripoveduje njegovo življenjsko zgodbo. Začel je pripovedovati o svojem otroštvu, ki ni bilo prijetno.

Povedal je, da mama in oče nista bila zares starša, nista želela vzgajati otrok. Sistine je v filmu opazila, da je o svoji materi povedal, da ji je bil odveč, pa jo je zanimalo, ali se je kot otrok čutil nezaželen. Odgovoril ji je, da mu je mama večkrat rekla, da je na svetu, ker “obešalnik” ni deloval. Rekla mu je tudi, da »bi ga pustila v mrazu pri odprtem oknu, da bi zmrznil,« če bi bil duševno prizadet, češ da bi mu s tem naredila uslugo.
Hčerki sta ga poslušali odprtih ust.

Nadaljeval je: »Najprej sem mislil, da se šali.«

Sophia je odgovorila: »Seveda, katera mama pa reče kaj takega svojemu otroku.«

Vprašali sta ga, zakaj tega ni povedal v dokumentarnem filmu, pa jima je odgovoril, da bi gledalci to težko sprejeli.

Stallone pa ni prva slavna osebnost, ki je odkrito povedala, da se je le za las izognila smrti pred rojstvom. Jack Nicholson, ki smo ga tudi videli v več filmih, je bil spočet, ko je bila njegova mama stara 17 let. Vzgajali so ga njegovi stari starši, ob tem so mu pa dajali občutek, da je njegova mama pravzaprav njegova starejša sestra.

Organizacija za življenje Birth Mother Ministries je objavila, da je Nicholson rekel, da je »odločno proti« splavu, in dodal: »Nimam pravice do drugačnega pogleda. Čutim dobesedno le hvaležnost za življenje.«

Portugalski nogometni zvezdnik Cristiano Ronaldo bi bil tudi skoraj splavljen. Za Eurosport je povedal: »Bog ni hotel, da se to zgodi; blagoslovljen sem zaradi tega, Bog me ni kaznoval.

Operni in koncertni pevec Andrea Bocelli je poslušalcem povedal podobno zgodbo. Catholic News Agency je objavila, da so na njegovo mamo pritiskali, naj naredi splav, ker je nerojeni otrok prizadet, vendar tega ni hotela storiti. »Ta ženska je moja mama, jaz pa otrok. Mogoče sem pristranski, vendar lahko rečem, da je bila to prava izbira,« je rekel Bocelli.

Dodal je še, da upa, da bo to pričevanje spodbudilo še kako mamo v podobni situaciji.

Podobne zgodbe se gotovo dogajajo tudi v Sloveniji.

Podobno zgodbo smo slišali pred skoraj štiridesetimi leti, ko je bilo v Ljubljani med prvomajskimi prazniki taizéjsko srečanje evropske mladine in nekaj mladih Italijanov je prišlo tudi v župnijo Smlednik. Med njimi je bil eden tetraplegik, sicer pa zelo bister in komunikativen. Seveda je potreboval asistenta. Vprašali smo ga, ali ve, zakaj je invaliden. Odgovoril je, da je njegova mama v nosečnosti prebolela rdečke, a se ni odločila za splav. Povedal je še nekaj o svojem življenju, tudi to, da se s prijateljem že nekaj časa druži in dela z zasvojenci z mamili in da sta od takrat že dva čista, torej ozdravljena narkomana. Seveda smo ga vprašali tudi, ali je vesel, da živi. Odgovoril je: »Si, si« (Da, da).