Nada Žgur: »Pohod za življenje je najlepši praznik življenja«

Podprite nas! Da bi vas lahko še naprej obveščali o najpomembnejših dogodkih in temah o splavu, potrebujemo vašo pomoč. Podprite civilno iniciativo Pohod za življenje z 10, 20, 50, 100 € ali več. Vsaka vaša pomoč nam je pomembna in dobrodošla! Hvala vam! Navodila, kako to storite, najdete TUKAJ.

Zakaj ste »pro-life«?

Pro-life sem, odkar pomnim. Besede moje mame, ki je o vrednoti oziroma o svetosti življenja znala govoriti preprosto in direktno, verjela je evangeliju in nauku Cerkve, ki je vedno zagovarjal pravico do življenja in dostojanstvo vsakega človeka. To je potrjevala z dejanji. Rodila nas je 5 otrok, imela dva spontana splava. ‘Odpravo otroka’, kakor so v času mojega otroštva poimenovali splav, je mama imenovala detomor. Čeprav nisem natančno vedela za kaj pri tem gre, se mi je ta izraz v razum vtisnil kot nekaj zelo resnega. V svoji zreli dobi pa sem utrdila svojo pro-life orientacijo še na osnovi biologije in mnogih strokovnih razprav ter izobraževanju pro-life skupine pri patru Strehovcu, na raznih platformah, največ na LifeNews, LiveAction, March for Life in podobnih.

Ali ste morda v mladosti kdaj podpirali splav?

Nikoli. Sem pa še kot študentka imela prijateljico, ki mi je zaupala, da je imela splav in ji takrat nisem znala povedati nič pametnega, saj še nisem kaj dosti vedela o posledicah, ki jih to tragično dejanje pusti pri ženskah, moških, sorodnikih …

Peli ste veliko, pa tudi najbrž ogromno doživeli, ko ste se poklicno ukvarjali z glasbo. Kako in ali sploh je na vas vplivala družba takrat?

Dobro vprašanje. Šele mnogo kasneje sem se zavedela, kako usodno bi lahko name kot na mlado glasbenico vplivala družba, ko sem prišla iz Maribora v Ljubljano na študij in že kmalu na začetku študijskih let začela delovati na slovenski in jugoslovanski glasbeni sceni ter tam srečevala mnogotere razvratne načine življenja mnogih glasbenic in glasbenikov. Čeprav sem se takrat zelo oddaljila od prakticiranja vere, pa sem vendar z Božjo milostjo že na samem začetku kariere spoznala svojega moža Deča, glasbenika, s katerim sem se še kot študentka Akademije za glasbo poročila. Študij sem tako začela z dekliškim priimkom in ga končala z zakonskim. ☺ (smeh, op. a.)

S katerimi ljudmi ste najraje sodelovali?

Najbolj mi je odgovarjalo delo v studiih, (v Sloveniji, Jugoslaviji, Avstriji, Londonu, Parizu …) kjer so potrebovali vokale, ki so bili glasovno sposobni hitro in natančno odgovoriti na zahteve določenih stilov – torej odpeti, kar si je avtor zamislil. V živo pa sem nastopala z mnogimi pevci, pevkami, skladatelji, instrumentalisti … prav tako na prej naštetih odrih.

Ste tudi v koordinaciji organizacije Pohoda za življenje. Kaj vam to pomeni?

Delo na tem področju je zame zelo pomembno. Z veseljem in s kolikor je mogoče iskreno predanostjo se odzivam na potrebe pri organizaciji Pohoda za življenje. Ko smo zaradi nepremostljivih okoliščin prenehali z molitveno akcijo ’40 dni za življenje’, v okviru katere smo 3 leta 2-krat letno po 40 dni zapored molili za življenja nerojenih pred ginekološko kliniko, sem čutila obvezo da nadaljujem s pomembno pro-life aktivnostjo. Pater Tadej Strehovec mi je takrat po neki maši izrazil željo, da bi izvedli shod po vzoru ameriškega March for Life. Njegova beseda se je popolnoma pokrila z mojim razmišljanjem in smo se odločili ter zdaj smo tu.

Imate morda kakšno izkušnjo s splavom? Kakšna zgodba, ki se vas je dotaknila morda?

Teh zgodb je veliko, slišala sem jih, ko smo pred kliniko molili za žene, da bi obdržale svoje otroke. Ena od mimoidočih se je ustavila in nam zaupala, da je kot mlada in na novo zaposlena nezaželjeno zanosila. Bila je v stiski in razmišljala o splavu, pa jo je sorodnica pregovorila, da je obdržala otroka, na katerega je zdaj zelo ponosna. Vidno pretresena pa je nadaljevala in nam zaupala, da s partnerjem nikoli več nista mogla spočeti še kakšnega otroka, tako da ji je postal ta, v tistih okoliščinah neželjeni otrok, izpolnitev njenega hrepenenje po materinstvu; če pa bi ga splavila, bi bila po vsej verjetnosti povsem brez otrok.
Drug primer pa je pomemben, ker potrjuje moč molitve pri reševanju nerojenih. Moja osebna zdravnica, ki je vedela, da molimo pred kliniko, mi je poslala sporočilo s prošnjo, da bi molili za njeno pacientko, saj ji je ta pri pregledu zaradi neke druge težave omenila, da ima že določen termin za splav. Molili smo vsi molilci, ki smo prihajali na Šlajmerjevo. Ko je pacientka čez približno 10 dni prišla k njej na kontrolni pregled, ji je povedala, da ni šla na termin za splav, da pa si je pa zdaj spet premislila in dobila nov termin, na katerega bo gotovo šla. Z molitvijo smo nadaljevali. Dolgo nismo nič vedeli, a čez nekaj mesecev mi je zdravnica povedala, da je tega otročka rodila in da je zdaj z njim presrečna.

Naslednji teden se bomo lahko udeležili Pohoda za življenje. Česa se najbolj veselite?

Pohoda se veselim, ker je to naš najlepši praznik življenja, ki ga zaenkrat še smemo izraziti tudi navzven, s pohodom po mestu; nanj se intenzivno in z entuzijazmom pripravljamo. Pri nas in po svetu priteguje vedno več ljudi – je kot alternativa vsemu hudemu, ki se dogaja v zvezi z otroki in družino po vsem svetu; vam mladim in otrokom pa odrasli prav tako želimo stati ob strani z vzpodbudo, da obdržite to navdušenje, ki ga kažete danes. In še več; pričakujem vedno večjo angažiranost mladih družin, ki jim je mar za prihodnost njihovih otrok.

Slišal sem, da boste na Pohodu za življenje letos skrbeli za glasbo. Ali morda namignete v kakšni smeri boste ali ste že sestavili repertoar?

Glasba bo takšna, kot je pravšnja za vesel in lep dogodek. Posneli smo že reklamno verzijo, ki jo vrtijo na radiu Ognjišče z naslovom Pričujem za življenje in z njo vabimo na naš dogodek. V živo na Prešernovem trgu pa bo letos nastopila otroška pevska skupinica pod vodstvom Magdalene Kos s pesmico z naslovom Rastem. Prav za Pohod za življenje 2022 pa sem napisala povsem novo pesem z naslovom Čudež se rojeva, ki jo bo prvič javno predstavila odlična pevka Simona Plut iz popularne skupine Plut Family. V programu bo nastopil tudi Marko Nzobandora, srčen pro-lifer, član zavoda Živim, ter Vinko Cankar s svojim izborom pesmi.

Napisali ste veliko pesmi. Imate najljubšo? Kaj vam pomeni, da so se tako lepo ohranile?

Meni ljubih pesmi je veliko. Najbolj pri srcu pa mi je seveda slavilna glasba, ki jo izvajamo s skupino Alfa in Omega na snemanjih, koncertih in pri svetih mašah.
Če se kakšna pesem ‘prime’, je to le znamenje, da poslušalcem spregovori Duh, ki nas po glasbi povezuje.

Lovro Kavčič