Po petih letih se je zbudila iz kome

Na portalu LifeNews.com so po reviji People (rubrika My Extraordinary Family) povzeli članek o čudežni mami, ki se je po petih letih zbudila iz kome.

Na splošno zelo hitro odpišemo ljudi, ki se dolgo ne zbudijo iz kome. Marsikdo reče, da so kot rastlina ali da njihovo stanje ni združljivo z življenjem. Na podlagi teh stanj nekateri celo zagovarjajo evtanazijo, češ da bodo ljudje, če se zbudijo iz kome, imeli manj kakovostno življenje ali prehude posledice.

K sreči družina enainštiridesetletne Jennifer Flewellen iz Nilesa v Michiganu, ZDA, ni obupala. Jennifer je padla v komo septembra 2017 zaradi posledic prometne nesreče. Družinski člani so jo obiskovali in ji pripovedovali marsikaj, posebej zvesto jo je obiskovala njena mama Peggy Means. Avgusta 2022 pa se je zgodilo nekaj, česar ni nihče pričakoval. Mama ji je povedala šalo in Jennifer se je zasmejala tako na glas, kot se ni še nikoli. »Vsake sanje se lahko uresničijo. Danes so se moje,« si je rekla njena mama. »Vrata, ki so bila zaprta in so nas ločevala, so se pravkar odprla. Nazaj smo.«

Ko je Jennifer ugotovila, koliko so stari njeni sinovi Skylar, Julian in Daeton, jo je zlomilo – zajokala je. Njena mama Peggy je otrokom svetovala, naj ne kažejo žalostnih obrazov, kadar bodo pri njej, saj to lahko zmanjša njeno motivacijo in voljo za sodelovanje v rehabilitaciji.

Toda na dan, ko se je zbudila, je bil storjen le prvi korak v dolgem boju za Jennifer Flewellen, ki se vztrajno trudi, da bi se spet naučila govoriti in hoditi, potem ko je bila leta nepomična; v tem času so njeni možgani počasi ozdravljali. »Zbudila se je, ampak ne popolnoma. Ni mogla govoriti, le z gibi je dajala znamenja. Veliko spi, vendar postaja močnejša in s tem je tudi več budna.«

Njen zdravnik v Mary Free Bed Rehabilitation Hospital dr. Ralph Wang je povedal: »To je zelo redko. Ne le to, da se pacient zbudi, ampak predvsem to, da napreduje. Le odstotek do tri takih pacientov napreduje.« Sorodniki in prijatelji niso verjeli, da bo napredovala, še posebej pesimistično pa je bilo osebje v bolnišnici. Ampak njena mama je bila vztrajna in je dosegla, da so začeli resno delati z Jennifer.

Oktobra letos se je bila že sposobna udeležiti nogometne tekme in navijati za svojega sedemnajstletnega sina Juliana, ki je bil star enajst let, ko je padla v komo. »Vedno je bila moja najmočnejša navijačica. To, da je moja največja podpornica spet ob meni in me razveseljuje, je res nadrealistično.« Prav udeležba na tej tekmi je okrepila njeno voljo, da sodeluje v dodatni terapiji v omenjeni bolnišnici.

To je le začetek njenega življenja po komi. Čeprav skoraj povsod še potrebuje pomoč, dr. Wang pravi, da je že presegla pričakovanja.