Vsako leto po svetu zaradi splava umre več kot 40 milijonov otrok. Zdravniki, farmacevtska podjetja in nevladne organizacije imajo od tega ogromno koristi. O tem pripoveduje novinarka Alexandra M. Linder v knjigi Geschäft Abtreibung. Preberimo odlomek iz nje.
Priložnost, da v našem času ugledaš luč sveta, je postala privilegij, saj je v najbogatejših državah sveta dosežen svetovni konsenz, da nosečnost načeloma ne more imeti enega, temveč dva možna in zakonita izida: rojstvo ali splav. Po vsem svetu smo že desetletja v vojni proti življenju. Žrtve te vojne umirajo v tišini. Ne branijo se, njihovo trpljenje in smrt pa komaj opazimo, ker so žrtve te vojne premajhne in preveč nemočne, da bi se branile.
Rezultati splava so vedno enaki: mrtev otrok, fizično in večinoma tudi čustveno poškodovana ženska, uničena družina – več kot 60 odstotkov vseh zvez se konča v enem letu po splavu. V zadnjih 30 letih je samo v Nemčiji zaradi splava umrlo osem milijonov otrok; po vsem svetu je bilo pred rojstvom ubitih vsaj 1,2 milijarde otrok. Vsi ti otroci so umrli na način, ki bi ga pri drugih ljudeh obsodili kot krutost.
Zaslužek v milijonih
S splavom se je vedno dalo dobro zaslužiti. Bernard Nathanson, nekdanji izvajalec splavov, v svoji knjigi Božja roka piše, da je bilo leta 1970 na eni sami posebni kliniki v New Yorku vsak delovni dan opravljenih 120 splavov, vsak pa je stal 300 dolarjev. Tamkajšnji izvajalec splava je bil plačan od 70 do 90 dolarjev na uro. V Nemčiji je povprečna cena za splav približno 450 evrov. Profesionalni izvajalec splava Friedrich Stapf, ki ima ustanovi v Münchnu in Stuttgartu, verjetno opravi približno 30 odstotkov vseh splavov na Bavarskem, kar pomeni več kot tri tisoč splavov na leto, in s tem dobi prihodek v višini vsaj 1,3 milijona evrov samo v svoji ustanovi v Münchnu. Še bolj šokantni so podatki za celotno Nemčijo: odgovor na vprašanje nemški vladi z dne 10. septembra 2003 je pokazal, da so zvezne dežele samo med letoma 1996 in 2003 plačale 250,5 milijona evrov za 810.947 splavov.
Od splavov ima dobiček tudi farmacevtska industrija. Eno najbolje prodajanih farmacevtskih sredstev za splav je RU 486 (Mifepriston). Zavojček stane v Indiji 193,33 dolarjev (okoli 176,23 evrov), v Srednji Aziji 208,99 dolarjev (okoli 190,50 evrov) in približno 270 dolarjev (okoli 246,12 evrov) v ZDA. Po podatkih podjetja je več kot milijon žensk v ZDA opravilo splav s to tableto, kar je samo v ZDA prineslo 2,7 milijarde dolarjev prometa. Mifepriston je bil prvič odobren v Franciji leta 1988. Povzroči, da otrok v maternici nima več oskrbe in se v nekaj dneh zaduši.
Cepiva s pomočjo tkiv splavljenih otrok
V številnih cepivih, ki se uporabljajo pri nas, se za gojenje virusov uporabljajo celice splavljenih otrok. V Nemčiji ni niti enega kombiniranega cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (MMR), ki bi bilo proizvedeno brez celic splavljenih otrok, medtem ko so na primer na Japonskem na voljo etično sprejemljive alternative. Za norice ni nikjer na svetu alternativnega cepiva. Največji svetovni proizvajalci cepiv vsako leto prodajo več kot 1,1 milijarde odmerkov cepiva v več sto državah. Preračunano na povprečno približno 20 evrov na odmerek, lahko tako veliko podjetje samo s cepivi vsako leto ustvari vsaj 22 milijard evrov prometa.
Dobiček kozmetične industrije
Tudi pri testiranju kozmetičnih snovi je pomen celičnega/embrionalnega testiranja vse večji: od 11. marca 2009 velja po vsej EU prepoved prodaje kozmetičnih izdelkov in surovin, ki so bili testirani na živalih, če so na voljo alternativne metode testiranja. Kozmetična podjetja se zato mrzlično ukvarjajo s temi alternativami in uporabljajo predvsem celične kulture, tako živalske kot človeške. Aprila 1980 so na meji med Švico in Francijo odprli tovornjak in v njem našli na stotine globoko zamrznjenih splavljenih otrok, ki naj bi jih dostavili v različne francoske kozmetične tovarne. Eden od takratnih prodajalcev takšnih izdelkov jih je označil za “popolnoma naravne” in navedel tudi sestavine: fetalna vranica, jetra in timus. Vendar je tako takrat kot danes zelo težko dokazati to uporabo, saj so sestavine kozmetičnih sredstev navedene kar se da splošno in nejasno.
V modi so kozmetične operacije in tretmaji, čudežni izraz je “antiaging”. V Londonu si lahko za pomlajevalno kuro vbrizgate matične celice popkovine, na Barbadosu pa takšna kura s fetalnimi celicami stane 20.000 evrov. Ena od metod je vbrizgavanje jetrnih celic otrok, splavljenih med 6. in 12. tednom nosečnosti, neposredno v hrbtno stran dlani, kar naj bi delalo čudeže pri pomlajevanju kože. Takšne tretmaje ponujajo tudi v Moskvi, kjer naj bi revne mlade ženske z 200 dolarji pridobili, da zanosijo, nato pa otroke splavijo, potem pa tkivo splavljenih otrok uporabijo za tretmaje proti staranju (Daily Mail, 7. avgusta 2006). Podobna institucija v Dominikanski republiki je specializirana za takšno zdravljenje od leta 1995 in po lastnih navedbah trdi, da je obravnavala več kot 1500 bolnikov, s splavljenimi otroki pa je ustvarila 30 milijonov evrov prometa.
»Načrtovanje družine« – nova evgenika
Mednarodna zveza za načrtovano starševstvo (IPPF), ustanovljena leta 1952, ima zdaj 139 združenj v več kot 180 državah, vključno z nemškim združenjem Pro Familia. Cilji združenja so načrtovanje družine, izobraževanje o metodah umetne kontracepcije, širjenje ustreznih sredstev in delovanje profesionalnih ustanov za splav. Pozitivni koncept načrtovanja družine bi moral po definiciji vključevati pravico staršev do svobodne odločitve za to, koliko otrok bodo imeli. Nadomešča prej uporabljena izraza kontrola prebivalstva ali nadzor rojstev, ki zvenita negativno in sta preveč povezana z rasnimi teorijami in evgeniko – upravičeno, kot je zdaj že razvidno.
Organizacije, ki si agresivno prizadevajo za nadomestni koncept načrtovanja družine, ga razumejo prav na ta način: ne gre za samostojno odločanje staršev o številu otrok, temveč za čim hitrejše zmanjšanje števila prebivalcev v vsaki državi z zmanjševanjem števila rojstev in povečevanjem števila splavov. Leta 2007 je letni promet ameriškega združenja Planned Parenthood dosegel mejo ene milijarde dolarjev, kar pomeni, da je to daleč največje podjetje, ki se ukvarja s splavom. Samo v ZDA ta organizacija vsako leto prejme 300 milijonov dolarjev davkoplačevalskega denarja, leta 2007 pa je prejela še 115 milijonov dolarjev od drugih držav, Evropske komisije, Sklada ZN za prebivalstvo in Fundacije Billa Gatesa.
Milijarde izgubljenega bruto domačega proizvoda
Izračunano je, da je 50,5 milijona splavov v ZDA od leta 1970 državo stalo 35 milijard dolarjev bruto domačega proizvoda, in to zaradi nižjih davčnih prihodkov, manjše produktivnosti zaradi splavljenih državljanov in nižjih prispevkov za socialno zavarovanje. Poleg človečnosti, izgubljene z ubijanjem otrok pred rojstvom, poleg nesmiselne smrti nedolžnih otrok, poleg trpljenja vseh vpletenih je torej treba končati ta zločin nad našimi potomci tudi z gospodarskega vidika: nobena ekonomska teorija ne dokazuje, da naj bi bila gospodarska rast mogoča ob vse manjšem številu prebivalcev. Množično pobijanje otrok po vsem svetu je kuga 20. in 21. stoletja.
Vir: https://www.zukunft-ch.ch/das-geschaeft-mit-der-abtreibung/
Prevedla Marjeta Štrucl Rojko