Pričevanje: Moja izkušnja ob bolezni in umiranju mojega očeta

Podprite nas! Da bi vas lahko še naprej obveščali o najpomembnejših dogodkih in temah o splavu, potrebujemo vašo pomoč. Podprite civilno iniciativo Pohod za življenje z 10, 20, 50, 100 € ali več. Vsaka vaša pomoč nam je pomembna in dobrodošla! Hvala vam! Navodila, kako to storite, najdete TUKAJ.

Moj oče je bil kmet, ki je svoje življenje posvetil delu, vzgoji otrok in molitvi. Trudil se je, da smo normalno živeli, se izšolali in osamosvojili. Ko je kmetijo prepustil nasledniku, sta z mamo v starosti dneve preživljala s tem, da sta pomagala, kolikor sta še lahko, ter se posvečala vnukom. Hvala Bogu jima je zdravje služilo, tako da nista bila odvisna od drugih, ampak sta lahko poskrbela sama zase.

Oče je bil dobrega zdravja, brez zdravil. Pred nekaj leti so mu zaradi raka odstranili želodec. Zelo dobro si je opomogel ter praktično normalno živel. Zaradi popuščanja srca so mu vstavili srčni spodbujevalec. Pri 91 letih ga je iznenada zadela možganska kap. Bil je čas covida. V bolnišnici so mi ob obisku dali slabe obete, češ da se bomo morali verjetno kmalu posloviti od njega. Kljub njegovim letom na slovo nisem bila pripravljena. Po kakšnih štirinajstih dneh je postajal bolj odziven, prepoznal je najbližje, ki smo ga prišli obiskat, in tudi kaj povedal. Po mesecu dni v bolnišnici so mi predlagali premestitev v dom ostarelih. Z možem sva sprejela odločitev, da ga vzameva k sebi domov.

Bil je nepomičen, desna stran je bila hroma, imel je motnjo požiranja, skozi nos je imel vstavljeno sondo za hranjenje, za odvajanje urina pa kateter. Sobo sva mu uredila poleg svoje, da sva ga ponoči lahko slišala. Za nego sem potrebovala pomoč, ker sam takega bolnika težko oskrbiš. Sčasoma je postal bolj odziven. Mama je bila vsak dan več ur pri njem. Ob obiskih otrok, vnukov in sorodnikov jih je prepoznal in tudi kaj povedal. Kadar sem morala od doma, sem poklicala brata in je bil on ob njem, dokler se nisem vrnila. Zelo veliko mu je pomenilo, da smo ob njem molili. Še posebej je spodbujal, da smo molili devetdnevnico v čast božjemu služabniku Andreju Majcnu. Moj brat salezijanec je ob njegovi postelji maševal ter mu podelil bolniško maziljenje. V veliko pomoč mi je bila zdravnica iz zakonske skupine, ki mi je svetovala glede zdravil in lajšanja bolečin ter aspiriranja, ker se ni mogel izkašljati. Pogosto mi je bilo težko ob njegovem težkem dihanju ali kašljanju, zdelo se mi je, da sem nemočna. Prijela sem ga za roko in pri sebi molila za moč, da bi zmogla. Po dobrem mesecu je ponoči v miru odšel. Ko sem zjutraj prišla v sobo in videla, da ne diha, je bil v meni neverjeten mir, predvsem pa hvaležnost, da sem zmogla. Verujem in verjamem, da je odšel k Bogu, kjer prosi za nas.
Ko gledam nazaj, se mi zdijo ti dnevi bogati, čeprav včasih fizično in psihično naporni. Z Božjo pomočjo sem zmogla, zmogli so tudi moj mož in otroci, ki sva jih vključila v nego. To nas je med seboj še bolj povezalo. Posebej dragoceno se mi zdi to, da smo se njegovi najbližji imeli čas posloviti od njega. Vsakemu je skušal še kaj povedati, za vsako stvar se je zahvalil: boglonaj, ker skrbiš zame.

Kot osnovnošolka sem bila pogosto sama ob onemogli stari mami, ko so starša in bratje odšli od doma na kak obisk. Rekla je: »Samo da si ti doma.« Znano je, da je zgled najboljši vzgojitelj. Najinim otrokom in okolici želiva – poleg tega, da sva izkazala odgovornost do staršev – sporočiti tudi to, da so smrt in dnevi pred njo del življenja. Čas za slovo od umirajočega prinaša notranji mir in mnogo lažji sprejem izgube človeka, ki je bil veliko let del tvojega življenja.

Milena Malovrh, Šentjošt

Podprite nas! Da bi vas lahko še naprej obveščali o najpomembnejših dogodkih in temah o splavu, potrebujemo vašo pomoč. Podprite civilno iniciativo Pohod za življenje z 10, 20, 50, 100 € ali več. Vsaka vaša pomoč nam je pomembna in dobrodošla! Hvala vam! Navodila, kako to storite, najdete TUKAJ.

Preberite še...

Ugovor vesti – skupna izjava za javnost

V nedavnem članku o splavu Vsako nosečnost je ženski težko prekiniti, tudi nezaželeno, na spletnem portalu RTV Slovenija z zadovoljstvom pozdravljamo prepričanje, da je splav globok problem, ki prizadeva slovensko družbo, in pozitivno gledanje na upad števila splavov na naših tleh.

PREBERI VEČ