Stara mama, hvala za tvoj »DA«

V srednji šoli smo dobili za domačo nalogo narisati družinsko deblo. Ne bo težko, sem si mislila. Podatke o prednikih po mamini strani sem hitro dobila in izpolnila eno stran družinskega debla. Nato sem želela zbrati še podatke o družini svojega očeta. Tu se je zataknilo. Dobila sem samo podatek o očetovi mami, ne pa tudi o njegovem očetu in preostali družini po očetovi strani. Pravzaprav sem imela samo ime očetovega očeta, torej ime mojega starega očeta. Nič nisem razumela, dokler mi niso razložili, da je bil moj oče nezakonski otrok.

Težko sem verjela, da se je kaj takega zgodilo v naši družini. Spraševala sem svojo mamo, ki pa mi je odgovorila, naj molim za svojega starega očeta. Čez nekaj let mi je oče sam zaupal zgodbo o svojem očetu. Povedal mi je, da njegova mama ni bila poročena. Kot je bila v tistih časih navada, je skrbela za svoje starše ter za brate in eno sestro. Nekega dne je šla pomagat svoji poročeni sestri na drugo kmetijo. Delo je bilo težavno, in ker je bila bolj lačna kot ne, je v nekem trenutku omedlela. Tam je bil tudi mlajši moški, ki je izkoristil priložnost in mojo staro mamo zlorabil v nezavestnem stanju. Ob tem posilstvu je prišlo do zanostive. Stari mami ni bilo lahko. Čeprav je imela tudi možnost, da bi se poročila s tem človekom (torej mojim starim očetom), ki ji je storil silo, tega ni želela. Kljub težki življenjski preizkušnji se je odločila za otroka. Imela je vso podporo svojih staršev. Rodil se je deček, moj oče, ki so ga domači lepo sprejeli in imeli zelo radi.

Očeta sem vprašala, ali je vedel, kdo je bil v resnici njegov oče. Sama staremu očetu nisem rekla »stari oče«, ampak »ta tip«. Zame stari oče kot tak ni obstajal. Jezna sem bila na »tega tipa« in čudila sem se, da svojega očeta nisem nikoli slišala slabo govoriti o njem. To mi ni bilo jasno. Pa mi je oče povedal, da je svojemu očetu odpustil. Da je treba znati odpustiti, ga je naučila prav mama. Moja stara mama je odpustila človeku, ki jo je zlorabil.

Prišla je vihra druge svetovne vojne, ki je prinesla novo bolečino moji stari mami. Moj oče je moral pri svojih rosnih šestnajstih letih na hitro zapustiti dom. Ni bilo veliko časa za slovo, a dovolj, da mu je mati položila na srce: »Korl, nič hudega, če boš pozabil name, na svojo mamo, a prosim, nikoli ne pozabi na Boga.« V tistem trenutku je v vaški cerkvi zvonil večerni Ave. Mladi Korl je po vojni našel svoj drugi dom v Argentini. Svoje mame ni videl nikoli več, a sta si dopisovala. Moja stara mama in moj stari ata sta umrla, ko sem bila še otrok.

Ko je Slovenija postala samostojna država, je oče skupaj z ženo (mojo mamo) in mojo sestro prišel v Slovenijo. Obiskal je domače. Sestrična mu je zaupala, da bi ga rada spoznala njegova polsestra, očetova hčerka. Tako je moj oče šel obiskat svojo polsestro. Ko je prišel k njej, je ravno delala na vrtu. Ob srečanju s polbratom je bila presenečena in srečna, saj ni pričakovala, da jo bo želel spoznati. Od takrat naprej sta si redno dopisovala, moj oče ji je marsikdaj tudi priskočil na pomoč. Bila sta na zvezi skoraj dvajset let, vse do njene smrti.

To, kar je doživela moja stara mama, je grozna izkušnja. Zločin posilstva je težko sprejeti in ozavestiti. A ko je izvedela, da pričakuje otroka, je izbrala življenje, ne smrt. Odločila se je za otroka, ne za splav.

Tudi njen naslednji korak ni bil nič manj pogumen. Odpustila je svojemu napadalcu in svojega sina naučila, da je odpustil svojemu očetu.

Stara mama, hvala za tvoj »DA«. Hvala za življenje, ki si ga podarila sinu. Moj oče je najboljši oče na svetu. In pri svojih 95 letih tudi dedek.


Zapisala: M. S. Š.