Sv. Janez Pavel II razglašen za svetnika

27.aprila 2014 je bil za svetnika razglašen Janez Pavel II.

Janez Pavel II., katerega rojstno ime je Karol Józef Wojtyła, je bil rojen 18. maja 1920 v Wadowicah, Poljska, umrl je  2. aprila 2005 v Vatikanu.

Janez Pavel II. je postal prvi neitalijanski papež po 455 letih in obenem prvi papež slovanskega porekla, ko je bil 16. oktobra 1978 izvoljen za papeža.

V duhovnika je bil posvečen 1. novembra 1946. Na poljskih univerzah je poučeval etiko in leta 1958 postal krakovski pomožni škof, čez štiri leta pa je prevzel tudi vodenje škofije.

Leta 1967 je postal kardinal. Leta 1978 je tako sodeloval na konklavah, kjer so po smrti Pavla VI. za novega papeža izvolil Albina Luciania, ki je privzel ime Janez Pavel I. Po njegovi nepričakovani smrti po le 33 dneh papeževanja je bil Karol Wojtyła kljub svoji neobičajni mladosti ter poljski narodnosti 16. oktobra 1978 izvoljen za novega papeža. V spomin predhodnika si je nadel ime Janez Pavel II.

13. maja 1981, na praznik Fatimske Matere Božje, je nad njim na trgu sv. Petra v Rimu Turek Mehmet Ali Ağca izvedel poskus atentata.

Papež Janez Pavel II je obiskal tudi Slovenijo. Prvič med 17. in 19. majem 1996, ko je obeležil 1250. obletnico krščanstva na Slovenskem. Iz tega obiska je verjetno najbolj znan stavek s srečanja z mladimi na postojnskem letališču (ravno na njegov 76. rojstni dan): Papež ‘ma vas rad. Drugi obisk Slovenije je trajal le pol dneva. To je bilo 19. septembra 1999 ob beatifikaciji Antona Martina Slomška.

V Sloveniji mu je posvečena kapela v cerkvi sv. Duha v Stožicah v Ljubljani in kapela v cerkvi bl. Antona Martina Slomška v Košakih v Mariboru, v katere oltarju so vgrajene tudi papeževe relikvije. V Ljubljani se po njem imenuje Ulica Janeza Pavla II. (po preimenovanju Zrinjskega ceste leta 1997), na kateri se nahaja tudi sedež Apostolske nunciature v Sloveniji. Bronast kip Janeza Pavla II. se nahaja na Brezjah ob baziliki, kamnit pa v Skorbi v vaškem središču.

Bil je dosleden zagovornik spoštovanja življenja od spočetja do naravne smrti.

Splav je označil kot nevarnost za svetovni mir. Po njegovih besedah namreč ni mogoče doseči resničnega svetovnega miru brez spoštovanja življenja, predvsem ko gre za nedolžna in ranljiva življenja nerojenih otrok.

Leta 1995 je izdal okrožnico Evangelij življenja, ki po vsebini velja za enega najpomembnejših dokumentov Cerkve v prejšnjem stoletju. Z njo je pokojni papež postavil zrcalo družbi 20. stoletja, ki je z uzakonitvijo splava začela sebe spodjedati pri samem temelju ter namesto »kulturo življenja« začela poveličevati »kulturo smrti«. Okrožnica je naslovljena na katoličane in na vse ljudi dobre volje, ki so poklicani, da se dejavno zavzemajo za spoštovanje slehernega človeškega življenja od spočetja do naravne smrti.

“Pravica do življenja je za človeka temeljna pravica…

Vendar ni nobene drugepravice, ki bi bolj od blizu zadevala sam človekov obstoj! Pravica do življenja pomeni pravico do prihoda na beli dan in potem do vztrajanja v življenju, dokler naravno ne ugasne: “Dokler sem živ, imam pravico živeti.”