Usmiljenke so se odločile podpreti življenje

Ustanova Anin sklad, dobrodelna, nevladna, neprofitna in nepolitična ustanova, je zaživela konec leta 1998 na pobudo sester usmiljenk, ki so kot ustanovni kapital vložile premoženje, ki so ga dobile vrnjenega ob denacionalizaciji; ustanovitelji so slovenski redovniki in redovnice, formalno pa KORUS, Konferenca redovnih ustanov Slovenije. Namen Ustanove Anin sklad (AS) je predvsem pomoč večjim družinam, geslo Aninega sklada je: Za enega otroka več.

Ideja za ustanovitev Aninega sklada je dozorela v s. Cveti Jost, ki je bila konec 90. let provincialna predstojnica slovenskih usmiljenk. V teh letih so dobile vrnjenega nekaj premoženja, ki jim je bilo odvzeto zaradi denacionalizacije po koncu druge svetovne vojne; po zmagi komunistične revolucije niso več smele opravljati dela v slovenskih bolnišnicah in drugih zavodih, v Srbiji in Makedoniji pa so jih sprejeli z odprtimi rokami. Zaradi razmer so svojo provincialno hišo od leta 1957 imele v Beogradu. Tako so iz od tam opazovale položaj družine v Sloveniji. Ko so dobile del premoženja vrnjen, so premišljevale, kako ga najkoristneje porabiti. V odprtosti Duhu je vse bolj zorela ideja, da je treba narediti nekaj za življenje, da se bo v Sloveniji rodilo več otrok. S. Cveta se je o tem pogovarjala z več ljudmi iz organizacij, ki zagovarjajo življenje, a niso našli prave rešitve. Več vidnih posameznikov iz krščanskih krogov je idejo podpiralo.

S. Cveta se je že prej povezala z nekaterimi hrvaškimi duhovniki, ki so vodili gibanje za življenje in opozarjali na problematiko splava. Potem se je je močno dotaknilo predavanje takratnega predsednika KORUS-a, salezijanca Stanislava Hočevarja na letnem srečanju vrhovnih redovnih predstojnikov o življenju v Sloveniji, v katerem je govoril prav o tem, da je treba nekaj narediti za življenje, po domače za to, da se bo rodilo več otrok.
Tako je začela nastajati ustanova, ki naj bi na različne načine pomagala družinam oz. parom, ki bi radi imeli več otrok. Na koncu se je izkristaliziralo, da je najbolje, če se redovniki in redovnice združijo za ta namen, in nastal je Anin sklad: »Redovne družbe so se pisno zavezale, da bodo sklad podpirale. Veseli smo bili, da je to naš prispevek za družine, da je to sad naše skupne karizme. Čutili pa smo, da so tudi druge ustanove in odgovorni v Cerkvi – nekateri bolj, drugi manj – naklonjeni našemu delu in ga podpirajo.«

Ime Anin sklad se je porodilo brez posebnega razmišljanja: v globini srca je zazvenela misel, da bo delo sklada v varstvu Marijine matere. Osnovni kapital in nekaj zagonskih sredstev so – kot rečeno – pomenila sredstva iz denacionalizacijskega postopka, v sklad so prispevale redovne skupnosti, ko pa je ustanova začela delovati, so bile k darovanju za AS povabljene slovenske občine, župnije, država in posamezniki. Vedno bolj je postajalo očitno, da so ti zadnji najbolj velikodušni darovalci.

V ustanovi že od vsega začetka delujejo redovniki in laiki, uprava in nadzorni odbor sta sestavljena iz obojih. To še vedno teče, Anin sklad deluje, povezuje družine in nekaterim finančno pomaga. Gmotna pomoč pa ni vse niti ni bistveno, kar AS daje družinam. Organizira tudi druženje, in sicer dva- do trikrat na leto, zadnja leta pa tudi počitniško-duhovne dneve za družine AS v Kančevcih in Veržeju. Pomembno je zlasti, da se v družinah prepoznavajo problemi in lahko dobijo pomoč za njihovo premagovanje, poleg tega pa je AS pomagal spreminjati javno mnenje v prid večjim družinam. Tudi zakonodaja na tem področju se je v času delovanja AS spreminjala na bolje.

Ključno za obstoj in delovanje vsega dobrega ni človeško prizadevanje, ampak predvsem molitev in odprtost Svetemu Duhu. Da bi AS mogel izpolnjevati svoje poslanstvo in da bi bilo v Slovenji več odprtosti za novo življenje, člani in podporniki AS ves čas zanj molijo. Sestre usmiljenke pa so leta 2000 v Mariboru skupaj z Marijinimi sestrami in laiki začele molitev v ta namen na grobu »očeta našega naroda«, Antona Martina Slomška. Skupina se na določen dan v mesecu še vedno zbira in se veseli, saj vidi uslišanje molitve tudi v tem, da se je v zadnjih desetletjih v Sloveniji rodilo kar nekaj združenj, ki se zavzemajo za življenje.