Življenje nerojenih otrok je dragoceno

V Delu (avg. 2020) smo brali zdravnikovo izjavo, da je »splav zdravnikovo najgrše delo«, in k tej izjavi se pogosto vračam, še posebej, ko večkrat slišimo očitek, da smo nekateri proti pravici do splava, ki je ustavna pravica. Mislim si, ubogi zdravniki, ki so dolžni po Hipokratovi zaprisegi življenje reševati in ne uničevati, kar se zgodi pri splavu. Zdravnikov poklic, human in plemenit, ni v tem, da bi opravljal »najgrše delo«. To delo ni v nobenem primeru za nikogar rešitev, ampak obremenitev oseb, ki so otroka spočeli in za zdravnika, ki pri svojem poklicu ve, kaj je življenje in ve za svoje poslanstvo: življenje reševati. Ne ve vsak za Hipokratovo prisego v kateri so sklepi: »… da ne bom nikoli nikomur – tudi ko bi me prosil – zapisal smrtne droge ali ga z nasvetom napeljeval na tako misel; prav tako ne bom nobeni ženski dal pripomočka za uničenje telesnega ploda …« Tudi v Nauku dvanajsterih apostolov najdemo zapovedi: »Ne ubijaj, ne prešuštvuj, ne zapeljuj dečkov, ne nečistuj, ne kradi, ne čaraj, ne zastrupljaj; ne uničuj otroka v materinem telesu in rojenega ne mori …« Torej življenje je sveto in zato nedotakljivo. Tudi tega ne vedo vsi ljudje; vsi ljudje pa imamo vest in v našo naravo zapisano zapoved: »Ne ubijaj!«

Ustava je nekaj neosebnega, splav pa, ki ga dopušča, je pa zelo osebna zadeva. Nad ustavo, ki je človeško delo, je Božja postava, ki je večna in nespremenljiva in po tej bomo sojeni. Ljudje se dajo zavajati in ko zablodijo, so prepuščeni sami sebi in prizadeti. Priznati pa moramo, da smo ljudje o teh temeljnih vprašanjih našega bivanja premalo poučeni.
Splav ne izprazni samo maternice, ampak tudi dušo, pravi Th. Bovet in v prazno dušo se naseli nemir in se iz nje nikoli več povsem ne izseli. Namesto otroka je zdaj »dediščina« težka vest. Koliko solz in neprespanih noči! Osebe, ki jih teži breme splava, se opravičujejo in izpovedujejo predvsem sebi in bližnjim: Imeli smo majhno in vlažno stanovanje v kletnih prostorih in tako smo videli rešitev v splavu. Pozneje smo res prišli do razkošnega stanovanja, a žal do otrok nismo prišli. Soba, ki je bila namenjena otrokom, je zdaj prazna in žalostna. Hčerka je bila ravno pred maturo in njej smo dali prednost pred spočetim otrokom. Bali smo se, da bo morda otrok prizadet, saj je tako namignil zdravnik …

Kaj pa če je otrok spočet v posilstvu ali v prešuštvu? Ponižanje človeka čez vse meje. In kaj zdaj? Tu je otrok povsem nedolžen in naj bi bil obsojen na smrt. Pomeni dati slabemu dejanju še slabše in težje, umor. Spočeti otrok nima možnosti obrambe, ne more se umakniti in pobegniti. Niti kričati ne more: »Ampak jaz nočem, jaz nočem umreti! Hočem, stotisočkrat hočem živeti!« (J. Menart) Tu je na milost in nemilost prepuščen njim, ki so ga spočeli in zdaj obsodili. Starši so dolžni za otroke skrbeti po naravnih in božjih zakonih. Zato otroke veže zapoved: »Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in da ti bo dobro na zemlji!«

Nastanek človeškega življenje je svet trenutek, spočetje samo presega človekov razum. »Nikoli ne bom prenehal biti. Nikoli. Amen« (E. Kocbek). Prav zato si s splavom naložimo križ, ki ga je treba nositi do konca, a nikomur ni treba obupati, saj je znano pravilo: Bog nikogar ne zavrne, kdor se k njemu skesan obrne! »Pod križem pride vse k svobodi«, je rad poudaril prof. Š. Steiner. Vendar splavljeni otroci kričijo, dokler njihovi morilci živijo. Vest ne more nihče utišati in preslišati ali pretentati z izgovori. Večni sodnik bo vse poiskal. Samo Bog je vir življenja in zato tudi njen Gospodar.

V Sloveniji še vedno vsako leto s splavi pomorimo okoli štiri tisoč otrok in hkrati iščemo delovno silo na tujih trgih. Hvala Bogu, da imamo gibanje Pohod za življenje. Hvala tudi Trumpu, da je pred odhodom s predsedniška mesta 22. januar določil za »nacionalni dan svetosti človekovega življenja« in državljane pozval k »zaščiti nerojenega življenja«. Pametna in koristna oporoka! Tudi pri nas bo treba več narediti za življenje, da ne bomo krivi za samomor naroda. Več pouka in vzgoje bo treba! Gre za izbiro in odločitev: Ali izbrati splav in nadomestno materinstvo ali »nacionalni dan svetosti človeškega življenja« in podpreti »zaščito nerojenega življenja« in Gibanje za življenje? 

Slovenija potrebuje več otrok, saj so prazne hiše (in teh je preveč) nekaj najbolj žalostnega. Zato sprejmimo vsakega spočeta otroka. Vključimo se v gibanje »Pohod za življenje«, ki bo to jesen! Prisvojimo si spoznanje: Brez rodnosti ni prihodnosti. Odločimo se za več življenja v župniji, saj družine izumirajo. Odločimo se za več otrok. 

P. Zdravko Jakop