Za medije

Osnovne informacije

Kaj je Pohod za življenje?​

Pohod za življenje je največji letni pohod za spodbujanje veselja do življenja, osveščanja o nevarnostih splava ter sočutja z žrtvami splava. Na njem udeleženci javno pokažemo, da se zavzemamo za življenje najbolj ranljivih in nemočnih med nami – to so nerojeni otroci ter njihove mame in očetje v stiski.

Zgodovina Pohoda za življenje​

Pohod za življenje se je začel v Združenih državah Amerike. Prvi Pohod za življenje je v Washingtonu potekal 22. januarja 1974, na prvo obletnico sodbe vrhovnega sodišča Roe v. Wade, ki je na zvezni ravni v ZDA uzakonila nasilno smrt nerojenega otroka. Na prvem Pohodu za življenje se je zbralo nekaj tisoč ljudi, kmalu pa se je gibanje začelo nezadržno širiti. Zadnja leta se Pohoda za življenje samo v Washingtonu udeležuje več kot 300.000 ljudi. Danes je razširjen na vseh celinah, število držav, kjer poteka, pa je vsako leto večje.

V Sloveniji je prvi Pohod za življenje potekal 3. oktobra 2014 v Ljubljani. Drugi je bil leta 2020 in od takrat ga pripravljamo vsako leto. Lani se je na Pohodu za življenje zbralo več kot 800 udeležencev.

Zakaj organiziramo Pohod za življenje?​

Pohodi za življenje rešujejo življenja.

Namen Pohoda za življenje je dati glas nerojenim otrokom in prihodnosti naših družin, našega naroda. Opozoriti želimo, da ni prav, da se vsako leto v Sloveniji približno 4.000 otrokom v maternici nasilno konča življenje, namesto da bi ugledali luč sveta. To je v nebo vpijoča krivica, nemi krik, ki ga prevpije bobnenje sveta. Pohod za življenje želi ozvočiti te neme krike nerojenih otrok, da se bo njihov glas slišal v naši družbi.

»Človeško življenje je nedotakljivo.«​

Pohod za življenje 2022 v Ljubljani poteka pod geslom »Enakopravnost se začne pred rojstvom.« 17. člen Ustave Republike Slovenije pravi, da je človekovo življenje nedotakljivo. Pravica do življenja je temeljna človekova pravica, ki velja brez izjeme za vse, ne glede na osebne okoliščine vsakega posameznika. Nekaterim nerojenim otrokom pa je ta pravica odvzeta, zato želimo letos poudariti, da se enakopravnost začne že pred rojstvom.

Slovence in Slovenke želimo spomniti na to, da ne samo zdrava pamet, ampak tudi slovenska ustava ščiti človekovo življenje. Zato je prav, da stopimo skupaj v prizadevanjih za zaščito človeškega življenja tudi v praksi, od početja do naravne smrti.

Potek dogodka​

Udeleženci Pohoda za življenje se bomo zbrali na Prešernovem trgu v Ljubljani. Ob 10. uri se bo začel program, po programu pa Pohod po ljubljanskih ulicah. V osrednjem programu bodo med drugimi nastopili glasbeni gostje Vinko Cankar (nekdanji član skupine Čuki), Nada Žgur z otroškim zborčkom, Marko Nzobandora in Simona Plut. Slišali bomo osebne zgodbe in nagovore. Program bo lep, pester in živopisen, na kožo pisan vsem generacijam.

Organizatorji

Pohod za življenje organizira koordinacijski odbor pod vodstvom voditeljice Urše Cankar Soares. Tudi letos v okviru Pohoda za življenje deluje mladinska sekcija.

Gradivo

Gradivo v povezavi s Pohodom za življenje najdete tudi na spletni povezavi bit.ly/3fq4mRn

Fotografije in video material na zgornji povezavi lahko uporabite pri pripravi prispevkov s Pohoda za življenje.

Splav v Sloveniji

Nasilna smrt nerojenih otrok je v Sloveniji dovoljena od leta 1952. V tem času je zaradi tega umrlo več kot 700.000 nerojenih Slovenk in Slovencev. V zadnjih 50 letih 20 do 40 % spočetih otrok ni imelo sreče, da bi preživeli nosečnost. Čeprav se po uradnih statistikah število splavov znižuje, se z umetnim splavom življenje v zadnjih letih še vedno izgubi okrog 15 % vseh spočetih otrok.
Navidezno znižanje števila smrti nerojenih otrok v umetnih splavih je posledica spremembe metodologije štetja splavov ter dejstva, da je čedalje več splavov izvedenih s farmacevtskimi sredstvi, česar statistike na zajemajo, saj so notri zajete samo klinično izvedene smrti nerojenih otrok. Podatki o padanju števila nasilnih smrti nerojenih otrok so zato delno zavajajoči. Dejansko torej v Sloveniji število smrti nerojenih otrok ne upada, kot sicer kažejo uradne statistike. Upada le število kirurško opravljenih splavov.
Celo če vzamemo zgolj uradne statistike, pa v praksi to pomeni, da je v povprečni učilnici med slovenskimi maturanti 7 praznih klopi, kjer ne sedijo dijaki, ki so bili splavljeni. Po štirje stoli samevajo v učilnicah letošnjih prvošolcev, ker se na vsak razred otrok približno štirje niso smeli roditi.

Samo leta 2019 je v Sloveniji v postopku splava nasilno umrlo za 66 polnih avtobusov otrok, pa je to najnižja številka v zadnjih 50 letih. Samo otroci, ki se niso smeli roditi leta 2000, bi napolnili 169 avtobusov.

V Sloveniji je splav na zahtevo mogoč do 10. tedna nosečnosti na zahtevo nosečnice. Po 10. tednu nosečnosti lahko splav odobri komisija, izkušnje pa kažejo, da komisija odobri večino prošenj. Mladoletnice za opravljanje splava ne potrebujejo soglasja staršev.

Dejstva o splavu

2,5-krat večje tveganje za samomor

Ženske, ki se odločijo za splav, imajo 62 % večje tveganje za smrt zaradi različnih vzrokov in kar 2,5 krat večje tveganje za samomor. Letno to pomeni med 2.000 in 5.000 smrti ob upoštevanju slovenskih statistik. (Southern Medical Journal, 2002) Med najstnicami, ki so naredile splav je verjetnost za samomor kar šestkrat višja kot pri tistih, ki niso naredile splava. V Sloveniji mladoletna najstnica lahko opravi splav brez soglasja staršev.

Zaradi splava umre 3-krat več mater kot zaradi poroda

Povezovanje mrliških listov z zdravstvenimi kartotekami je Finske raziskovalce pripeljalo do ugotovitve, da je umrljivost, ki je povezana s splavom, trikrat višja od tiste, ki je povezana s porodom. (Paediatric Perinatal Epidemiology, 2004)

65% žensk splav doživi kot travmo, 31 % jih ima zdravstvene komplikacije

65 % Američank, ki so splavile, je poročalo o več simptomih posttravmatske stresne motnje, 14 % o vseh simptomih. 31 % je imelo zdravstvene komplikacije po splavu. (Medical Science Monitor, 2004)
Splav znatno vpliva tudi na večje tveganje različnih duševnih motenj kot so napadi panike, posttravmatska stresna motnja, motnje razpoloženja, huda depresija in zloraba substanc. (Journal of Psychiatric Research, 2008) Tveganje za depresijo se poveča za kar 65 %. (Medical Science Monitor, 2003)

64 % žensk splav naredilo pod prisilo

Med vprašanimi Američankami jih je 64 % poročalo, da so čutile pritisk s strani drugih, da opravijo splav. 84 % jih ni bilo deležnih primernega svetovanja. (Medical Science Monitor, 2004) Kljub temu, da si kar 95 % žensk želi biti v celoti obveščenih o vseh statistično povezanih tveganjih. (Journal of Medical Ethics, 2006)
79 % žensk je poročalo, da se jim ni svetovalo o alternativah, 54 % jih že takrat ni bilo prepričanih o svoji odločitvi. Če bi imele podporo otrokovega očeta, družine ali drugih ljudi v svojem življenju, bi kar 83 % žensk, ki so naredile splav, otroka obdržalo.

Umetni splav za 60 % poveča verjetnost za spontani splav

Raziskovalci v Veliki Britaniji so anketirali ženske, stare med 18 in 55 let, o njihovi reproduktivni preteklosti, življenjskem slogu in odnosih. Odkrili so, da je pri ženskah, ki so umetno splavile, 60 % večje tveganje za spontani splav v naslednji nosečnosti. (BJOG: An International Journal of Obstetrics & Gynecology, 2006)

Neposredni zapleti

Približno 10 % žensk v postopku splava utrpi neposredne posledice, petina med njimi smrtno nevarne. To so: krvavitev, infekcija, strgana ali preluknjana maternica, poškodbe materničnega vratu, embolija, zapleti pri anesteziji, krči, kronične bolečine v trebuhu, endotoksinski šok, zapleti pri anesteziji, opekline, Rh-senzibilizacija.

Dejstva, da so otroka obdržale ne obžaluje praktično nobena mama

Študije o ženskah, ki so se zanimale za splav, a ga niso opravile, so pokazale, da jih le malo, če sploh katera, pozneje obžaluje svojo odločitev ali trpi za psihološkimi težavami, ker je obdržala nenačrtovanega otroka. (Chicago Health and Social Life Survey, 2009)

Celo v primerih posilstva ženske, ki so otroka obdržale, te odločitve niso obžalovale. Jih je pa 78 % tistih, ki so se odločile za splav, obžalovalo svojo odločitev.

Izjave

Zakaj udeleženci prihajajo na Pohod za življenje?

»Moji mami so v času nosečnosti z mano predlagali splav. Vesel sem, da se zanj ni odločila in mi je dala priložnost za življenje.«

»Ne morem si predstavljati, da bi nekdo kar tako rekel: Tebe pa nočemo.«

»Ker sem vesel, da me je mama rodila. 36 % moje generacije ni imelo te sreče.«

»Ob krivicah, ki se dogajajo nerojenim otrokom, enostavno ne morem več biti tiho.«

»Nerojeni otroci se sami ne morejo boriti za svoje pravice, zato potrebujejo moj glas.«

»Verjamem, da bo Pohod za življenje rešil veliko nerojenih otrok in preprečil trpljenje mnogih mater in očetov, ki se bodo namesto za splav odločili za življenje svojega še nerojenega otroka.«

»Splav lahko ogrozi vsako družino. Udeležba na Pohodu za življenje je najboljša preventiva, da v naši družini ne bo splava nerojenih otrok.«

»Vsak otrok je vreden življenja. Ne glede na to, ali je načrtovan ali ne. Nikakor pa ni vreden takšnega postopka usmrtitve, kot je splav.«